Tesarstvo spada med najstarejše poklice, ki so se izoblikovali v človeški preteklosti. Glavni razlog zato je seveda obilica lesa, ki raste skoraj povsod. Les je za konstrukcijske namene zelo dober material, saj je trden, prožen, lahek, vzdržljiv in ima dolgo življenjsko dobo, če ga le primerno zaščitimo pred vlago. Po drugi strani pa omogoča tudi enostavno odstranitev in sežig, če je to potrebno. Tesarstvo kot dejavnost pa pomeni izdelovanje in montažo lesenih konstrukcij v večjih in manjših stavbah. Lesene skeletne hiše predstavljajo le del tesarskih poslov, še večji delež pa zasedata izdelava ostrešij za navadne, zidane hiše, in izdelavo lesenih nadstreškov.
Tesarske konstrukcije so spojene iz večjih kosov lesa, ki morajo imeti visoko nosilnost, čedalje bolj pa se gleda tudi na lepoto izdelka oziroma na njegovo estetsko vrednost. Leseni tramovi so bili tradicionalno izdelani iz enega kosa lesa, zato je bila poraba surove hlodovine visoka. Z razvojem močnih poliuretanskih lepil v 20. stoletju pa so mnogi pričeli eksperimentirati z idejo o lepljenju konstrukcijskega lesa. Tako je nastal lesni polprodukt – lepljen les. Cenik stavbnega lesa pa kljub temu ne prikazuje vedno razlik med klasičnimi in lepljenimi lesnimi elementi za stavbe.
Tesarstvo je danes multidisciplinaren poklic, ki med drugim združuje lesarstvo, gradbeništvo oziroma statiko ter konec koncev tudi estetiko, kjer v glavno vlogo stopi lepljen les. Cenik lepljenega lesa se po navadi pridobi skupaj z individualno ponudbo. Tesarji danes velik delež pozornosti namenijo ustrezni površinski obdelavi lesa, tako da ta lepše izgleda, ima želeno barvo, hkrati pa je zaščiten pred morebitnimi vremenskimi vplivi, vlago in lesnimi črvi. Za lepljen les cenik prikazuje tudi kategorije različnih obdelav, od rezkanih okrasnih utorov, ki še posebej dobro izgledajo v vidnih predelih ostrešja, do različnih barv in lakov, s katerimi se končni izdelek premaže in tako zaščiti pred zunanjimi vplivi.